Orientalski oz. trebušni ples sestavljajo  kulturna izročila severnoafriških držav, Turčije, Bližnjega Vzhoda, Arabskega polotoka in Irana. Zaradi geografske razpršenosti ta ples pozna več različnih plesnih stilov. Ampak rdeča nit ostaja enaka: gibi  izhajajo iz zelo starih vsakodnevnih ženskih obredov, rojevanja, religioznih obredov, zabave in čaščenja.

Orientalski ples tudi v današnjem času ponuja več tisoč let stare gibe, ki so se ohranili kljub modernizaciji in prepletom različnih civilizacij. Skozi čas je ta ples prevzel vlogo družabne dejavnosti. V prostorih, kjer so bile moške in ženske družbe ločene, so ljudje plesali eden za drugega za zabavo. Tako je tudi ta ples sčasoma prešel na uporabo odrskega prostora, gibom bokov pa so bili dodani še gibi rok in prsnega koša.  Nekateri za odrsko podobo orientalskega plesa krivijo Rome, ki so s svojim romanjem po svetu poleg vere in drugih običajev širili tudi kulturo orientalskega plesa.

Velika zakladnica orientalskih gibov je  Egipt. Egipčanske plesalke so bile zelo priljubljene -med drugim tudi zato, ker so poleg svoje lepote ponudile tudi čarobno mešanico tradicionalnih plesov, improvizacije, zraven pa so uporabljale tudi različne pripomočke.